Podnebne nesreče na planetu od 8. do 14. maja 2024 – pregled

Azija

Afganistan

Preživeli v katastrofalnih poplavah v Afganistanu še vedno iščejo pogrešane bližnje in pokopavajo mrtve.

10. maja je severni, osrednji in zahodni del države zajelo nenavadno deževje, ki je povzročilo uničujoče nenadne poplave in blatne plazove, ki so terjali žrtve in povzročili veliko škodo. Reševalci so ljudi pobirali neposredno iz hudournikov blata.

Po predhodnih podatkih je umrlo več kot 330 ljudi, od tega 51 otrok, več kot 1600 ljudi pa je bilo poškodovanih. Najbolj prizadete so province Baglan, Takhar in Badakhšan.

Katastrofalne poplave v Afganistanu

Obseg tragedije si je težko predstavljati. Samo v provinci Baghlan je naravna nesreča prizadela približno 80.000 ljudi. Odplavljenih je bilo 8000 hektarjev kmetijskih zemljišč, uničenih pa je bilo 12.000 domov. Okoli 40.000 otrok je ostalo brez strehe nad glavo.

Poplava je opustošila stanovanjska območja: ulice je prekrilo blato, poginilo je več kot 1000 glav živine. Poškodovana je bila tudi življenjsko pomembna infrastruktura, kot so vodovodi in zdravstvene ustanove.

Na prizadeta območja ni mogoče dostaviti niti humanitarne pomoči, saj so tokovi blata in kamenja blokirali ceste. Hrano je mogoče pripeljati le z vprežnimi živalmi. Lokalni prebivalci so obupani.

»Nimamo hrane, pitne vode, zavetja, odej, ničesar, poplave so uničile vse,« je dejal Mohamed Yahqoob, ki je izgubil 13 družinskih članov, med njimi otroke. Drug prebivalec province Baghlan je povedal: »Ljudje so zbežali na višje lege in iskali zatočišče v gorah in hribih. Žal so nekateri posamezniki, ki niso mogli zapustiti svojih domov, postali žrtve poplavnih voda.« Dodal je, da se preživeli s težavo spopadajo z razmerami.

Ogromna škoda zaradi poplav, Afganistan

Pomembno je poudariti, da je bila pretekla zima v Afganistanu precej suha, zato tla niso mogla absorbirati količine padavin, ki so državo prizadele marca in se nadaljujejo še danes.

Zaradi nenehnega deževja so velika območja kmetijskih zemljišč razmočena. To je katastrofa za domačine, saj se 80 odstotkov prebivalcev države preživlja s kmetijstvom.

Indija

10. maja je indijsko prestolnico Delhi zajel močan prašni vihar, v katerem sta umrla dva človeka, 23 pa jih je bilo hudo ranjenih.

Močan veter je podiral drevesa in rušil električne vode, zaradi česar so se porušili zidovi nekaterih stavb. Po podatkih meteorološke službe je hitrost vetra na nekaterih območjih Delhija dosegla do 77 km/h (48 mph).

Na sosednjih območjih, vključno z Noido in Ghaziabadom, je prav tako pihal močan veter, kar je povzročilo motnje v prometu in preusmeritev letov.

13. maja se je na območju Vadala v Mumbaju zaradi močnega vetra zrušil kovinski stolp in poškodoval več ljudi.

Zaradi viharnega vetra se je zrušil gradbeni oder, Mumbaj, Indija

V drugem delu Mumbaja, Ghatkoparju, se je zaradi sunkovitega vetra na bencinski črpalki ob prometni cesti zrušil ogromen 100-metrski oglasni pano. Na bencinski črpalki je bilo takrat več kot 100 ljudi, od katerih jih je bilo veliko ujetih pod zvito kovinsko konstrukcijo. Reševanje je trajalo 18 ur. Prizadevanja je oteževala nezmožnost uporabe opreme za rezanje zaradi nevarnosti eksplozije na bencinski črpalki. Na žalost je umrlo 14 ljudi, 74 pa jih je bilo poškodovanih.

Ogromen oglasni pano padel na bencinsko črpalko, Mumbaj, Indija

Neurje je resno vplivalo na delovanje primestnih vlakov v Mumbaju: zaradi močnega vetra se je upognil podporni steber vozne mreže med postajama Thane in Mulund. Ta dan je bilo odpovedanih 170 prevozov primestnih vlakov. Prekinjena je bila tudi vožnja podzemne železnice med postajama Ari in Andheri East, potem ko je zaradi močnega vetra na kontaktno žico padel oglasni pano.

Gudžarat so zajeli močni vetrovi, peščeni viharji in dež, ki so ovirali vsakdanje življenje po vsej regiji.

14. maja sta v Gudžaratu zaradi udara strele umrli dve osebi.

V okrožju Čhota Udajpur sta nesezonsko deževje in toča poškodovala kmetijska zemljišča in ogrozila prihodnji pridelek. Po podatkih okrožnega strokovnjaka za kmetijstvo je močno deževje ogrozilo skoraj 8000 hektarov poletnih pridelkov. Nenadne padavine so prizadele več okrožij, med drugim Botad, Navsari, Bhavnagar, Sabarkantha in Dangs, pri čemer je bil Botad deležen najhujšega naliva do 20 mm. Nevihtno vreme se je nadaljevalo tudi naslednji dan. Zaradi močnega vetra je 249 vasi v zvezni državi ostalo brez električne energije.

Indonezija

11. maja so rekordne padavine povzročile katastrofo v provinci Zahodna Sumatra v Indoneziji. Nenadne poplave, zemeljski plazovi in laharji z gore Marapi so zahtevali 58 življenj, še 35 jih pogrešajo. Ranjenih je bilo 33 ljudi.

Blato, pomešano s pepelom, je prekrilo hiše in ceste

Lahar je blatni tok, sestavljen iz mešanice vode, pepela, pemze in drobnih vulkanskih kamnin. Nastane na pobočju vulkana in se z veliko hitrostjo premika navzdol.

Tokovi blata in pepela so se z gore spustili na stanovanjska območja in odnesli vse, kar jim je bilo na poti. Poplavljenih je bilo 16 mostov in več kot 100 hiš, tri hiše pa je popolnoma odneslo. Zaradi naravne nesreče je več kot 1500 družin ostalo brez strehe nad glavo.

Posledice laharja in obsežnih poplav, provinca Zahodna Sumatra, Indonezija

Nesreča je prizadela okrožji Agam in Tanah Datar ter mesto Padang Pandžang. Nenadne poplave so zaprle tudi glavne ceste okoli slapa Anai Valley v okrožju Tanah Datar in onemogočile dostop do drugih mest.

Južna Koreja

V začetku maja so središče Seula, glavnega mesta Južne Koreje, napolnili roji žuželk. Orientalske enodnevnice so prekrile stene in okna stavb, pristajale na ljudeh ter povzročale nelagodje in celo strah med prebivalci mesta.

Znanstveniki to povezujejo z nenormalno vlažnostjo, vročino in močnimi vetrovi, ki so jih nedavno opazili v regiji. Ti nenavadni vremenski pogoji so žuželke prisilili, da so zapustile svoj naravni habitat ob reki Han in se preselile v središče mesta.

Ulice in stavbe so napolnili roji orientalskih enodnevnic, Seul, Južna Koreja

Predstavnik ministrstva za okolje je dejal: »V zadnjem času izvajamo študije o vzrokih za veliko število orientalskih enodnevnic v regiji glavnega mesta in okolju prijaznih metodah za nadzor njihovega širjenja.«

Severna Amerika

ZDA

10. maja je prebivalce Teksasa v ZDA prizadelo hudo neurje z veliko točo. V mestu York Creek v okrožju Guadalupe so se podrli daljnovodi, tri stavbe so se zrušile, z drugih hiš pa so bile odtrgane strehe. Vsaj ena oseba je bila poškodovana zaradi letečih razbitin. Nevihta se je razširila na severni Teksas. V okrožju Denton so zabeležili točo in uničujoče vetrove. Lokalna prebivalka je dejala, da je v več kot 20 letih življenja v Wimberleyju to bilo najmočnejše neurje, kar jih je kdaj videla.

Po podatkih teksaškega oddelka za upravljanje izrednih razmer je bilo v okrožju Delta zaradi različnih poškodb hospitaliziranih sedem ljudi.

Ogromna toča v mestu Johnson City, Teksas, ZDA

V mestu Johnson City so z neba padali koščki ledu, veliki 15,8 cm (6,25 palca).

Skoraj vsaka hiša je imela poškodovano streho. Toča je v skodle hiš naredila ogromne luknje, skozi katere je pritekala deževnica in poplavljala domove ljudi. Nekatere luknje so bile tako velike, da je bilo mogoče skozi njih spraviti obe roki skupaj. V Teksasu je toča, večja od 10 cm, redko vidna. Lestvica velikosti toče nacionalne vremenske službe se konča pri 11,43 cm (5 palcev).

Avstralija

Predmestje mesta Bunbury v Zahodni Avstraliji je prizadel uničujoč tornado. Lijak je bil širok 60 metrov in hitrost vetra je presegala 150 km/h. Tornado je trajal le štiri minute, vendar je povzročil veliko uničenje in paniko med ljudmi. Udaril je v stavbo, kjer je bilo v telovadnici 15 majhnih otrok.

Posledice uničujočega tornada v Bunburyju v Avstraliji

Tornado je stavbo raztrgal na pol, zaradi česar se je zrušila streha. Na srečo je otrokom uspelo pobegniti na varno in niso bili poškodovani.

Skupaj je bilo poškodovanih približno 40 stavb, 6000 domov pa je ostalo brez elektrike.

Južna Amerika

Brazilija

Nenavadno deževje, ki se je začelo konec aprila, je skoraj v celoti poplavilo zvezno državo Rio Grande do Sul na jugu Brazilije. Obsežne poplave so odplaknile ceste, uničile mostove in povzročile zemeljske plazove po vsej državi.

Tragedija je zahtevala 151 življenj, 806 ljudi je bilo ranjenih, 104 pa še vedno pogrešajo. Število prizadetih oseb je doseglo več kot 2 milijona, več kot 600.000 jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.

Poplave brez primere v Rio Grande do Sul, Brazilija

V vsej državi se zbirajo sredstva za hrano, oblačila in druge nujne potrebščine za prizadete. Prostovoljci iz drugih regij so se s svojimi čolni in kajaki pridružili operacijam iskanja in reševanja.

Zaradi podnebne katastrofe brez primere so pod vodo ostala cela mesta, v prestolnici in na podeželju pa je bila uničena ključna infrastruktura. Poginilo je na tisoče glav živine, poškodovana pa so bila tudi skladišča hrane. Poplave so presenetile kmete v zadnjih fazah žetve soje, riža in pšenice ter ogrozile izvoz in povzročile veliko škodo nacionalnemu gospodarstvu.

V začetku maja so se zaradi nenehnega deževja prelile reke Jacuí, Caí in Sinos, ki napajajo jezero Guaíba v Porto Alegreju, glavnem mestu Rio Grande do Sul. Nekateri deli mesta so bili popolnoma poplavljeni. Poplavne vode so zalile mednarodno letališče in večje stadione, avtoceste pa so postale neprevozne. Več čistilnih naprav za vodo je prenehalo delovati, zaradi česar je približno 80 odstotkov prebivalstva ostalo brez dostopa do pitne vode. Številni prebivalci so ostali brez elektrike, potem ko so energetska podjetja iz varnostnih razlogov prekinila dobavo.

Del infrastrukture v mestu Rio Grande do Sul je popolnoma poplavljen

To je že postala največja poplava v zgodovini mesta. Rekordni vodostaj jezera Guaíba iz leta 1941 (4,76 metra) je bil v manj kot dveh tednih dvakrat presežen. 5. maja je gladina vode dosegla 5,33 metra (17,49 čevlja). Nato je začela počasi upadati, vendar se je 14. maja gladina jezera Guaíba ponovno dvignila na 5,20 metra (17,06 čevlja). Voda se je razlila po mestnih ulicah, zaradi česar so morali prebivalci ponovno evakuirati svoje domove. Hladno vreme je še poslabšalo razmere za prizadete v poplavah v Riu Grandeju do Sul.

Voda iz jezera Guaíba se je razlila in poplavila okoliška območja

Pelotas, četrto največje mesto v zvezni državi Rio Grande do Sul, se je soočil z najhujšimi poplavami v zadnjih 83 letih. Ljudi je bilo treba nujno evakuirati.

Poleg katastrofalnih poplav so se prebivalci občine Caxias do Sul soočili še z eno nevarnostjo. Zjutraj 13. maja so jih prebudili podzemni tresljaji, ki jih je spremljalo nekaj, kar so opisali kot »eksplozijo«. Številni prebivalci so zaradi potresov v strahu sredi noči pobegnili na ulice. Tudi občina Gramado je doživela močne tresljaje, ki so povzročili številne zemeljske plazove. Na zvezni avtocesti BR-116 so odkrili nove razpoke.

Uradniki so izjavili, da so deževje in poplave brez primere »najhujša naravna nesreča«, ki je prizadela zvezno državo Rio Grande do Sul.

Evropa

Rusija

V začetku maja je skoraj celoten evropski del države prizadela vremenska apokalipsa. Prvih deset dni v mesecu je postalo najhladnejših v zgodovini, s temperaturami zraka, ki so bile za 8–10 °C nižje od podnebne norme. Številni meteorologi so to že označili za dolgotrajno anomalijo.

Nenavaden mraz in nesezonsko sneženje v maju, Rusija

Od 8. do 14. maja je močno sneženje prizadelo vsaj 20 regij v Rusiji. Vremenska anomalija je nenadoma zajela Moskvo, Sverdlovsk, Čeljabinsk, Kurgan in Orenburg ter druge regije.

8. maja je rekordna majska snežna odeja, ki je znašala 12 cm, prekrila Nižni Novgorod.

Cvetje v parkih, pokrito z majskim snegom, Nižni Novgorod, Rusija

11. maja so snežne odeje na nekaterih območjih Udmurtije dosegle 8 cm.

Lokalni prebivalci so delili svoje vtise: »Ko sem se danes zjutraj peljal, se mi je zdelo, da je bolj podobno decembru kot maju. Ceste, polja in drevesa so bili pokriti s snegom.« – »Na cestah so bile snežne brazde! Neverjetno! V sredini maja. Danes sem obtičal. Ceste niso splužene.« Najtežje razmere so se pojavile v treh regijah: Tambov, Voronež in Lipeck, kjer so razglasili izredne razmere.

V regiji Voronež je mraz uničil pridelke pšenice, koruze, pese in drugih poljščin. V regiji je bilo prizadetih več kot 265.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. Mraz je uničil skoraj vse glavne pridelke, ki so že vzklili. Celo odporna ozimna pšenica je utrpela škodo na več kot 100.000 hektarjih. To se v regiji še nikoli ni zgodilo.

Na jugu države je nenaden padec temperature ogrozil del spomladanskih in zelenjavnih pridelkov. Na primer v krasnodarskem okraju je pozeba poškodovala nasade graha in krompirja.

V regiji Volgograd je bilo uničeno grozdje, marelice, češnje in drugo koščičasto sadje.

Nepričakovane majske pozebe in sneženje so poškodovali pridelke v 41 regijah države: v osrednji Rusiji, na jugu Rusije, na Volgi in na severnem Kavkazu.

Pridelki, ki jih je poškodovala nenadna pozeba, Rusija

Temperatura zraka se je v teh regijah spustila do –10 °C, kar je smrtno nevarno za pridelke. Po predhodnih ocenah naj bi površina izgubljenih pridelkov znašala 1,5 milijona hektarjev.

Po Bloombergovih podatkih je pozeba v Rusiji v prvi polovici maja že povzročila dvig cen pšenice na svetovnih trgih.

Italija

Supervulkan Campi Flegrei kaže izjemno zaskrbljujočo aktivnost. Na območju kaldere so opazili šokantno povečanje števila potresov. Samo aprila je bilo 1.252 potresnih dogodkov.

Eksponentno naraščanje števila potresov na območju supervulkana Campi Flegrei, Italija

7. maja so tu zabeležili neobičajno dolg potresni roj: več kot 150 potresov v 24 urah.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV) se je najmočnejši potres z magnitudo 3,2 zgodil v bližini mesta Pozzuoli.

Potres M3,2 v bližini Pozzuolija na območju kaldere Campi Flegrei, Italija

Potresi so spremljevalni pojav bradizeizma, ki označuje dviganje in spuščanje območja nad rezervoarjem magme zaradi vulkanizma.

Od leta 2005 se je raven tal dvignila za 1,26 metra. To je 31,5 cm nad rekordom iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo mesto Pozzuoli evakuirano zaradi strahu pred bližnjim izbruhom vulkana. Stopnja dvigovanja tal na območju Campi Flegrei je dejavnik, ki vzbuja skrb. Po podatkih tedenskega biltena Nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo se je hitrost dvigovanja supervulkana povečala za štirikrat in narašča hitreje kot v zadnjih desetletjih.

Diagram dvigovanja tal na območju supervulkana Campi Flegrei, Italija

Vulkanolog Roberto Scandone, upokojeni profesor vulkanske fizike na univerzi Roma Tre in predstavnik državne komisije za velika tveganja, je komentiral aktiviranje supervulkana: »… dvig magme se lahko zgodi zelo hitro z zelo kratkimi seizmičnimi predhodniki v nekaj urah in predhodi eksplozivnemu izbruhu.« Dodal je: »Če bi imel sredstva, bi evakuiral Flegrajska polja.«

Pol milijona prebivalcev, ki živijo v bližini supervulkana, je zelo prestrašenih. Oblasti v mestu izvajajo vaje za evakuacijo v sili.

Sončevi izbruhi

Prej so morali ljudje za opazovanje polarnega sija potovati v polarna območja, v noči na 11. maj in v naslednjih dneh pa je bilo mogoče svetle in dolgotrajne sije opazovati kar z domačega okna na vseh celinah.

Geomagnetna nevihta razreda G5 je povzročila nenormalne sije po vsem svetu

Razlog za ta nenavadni pojav so bili najmočnejši sončni izbruhi razreda X. Sprožili so močan geomagnetni vihar najvišjega razreda – G5.

Pomembno je poudariti, da se je samo v maju v 14 dneh na Soncu zgodilo 98 izbruhov razreda M in 17 izbruhov razreda X. To kaže na izjemno sončno aktivnost. Geomagnetna nevihta 11. maja je postala najmočnejša v 21. stoletju!

Vpliv sončnega izbruha na magnetosfero našega planeta je bil tako močan, da je poleg motenj kratkovalovne radijske komunikacije povzročil tudi motnje v delovanju satelitov StarLink.

Najmočnejša geomagnetna nevihta v 21. stoletju

Zemljino magnetno polje kritično slabi, kar zmanjšuje zaščito planeta pred kozmičnim sevanjem. Zato so se med močno geomagnetno nevihto siji pomaknili zelo blizu ekvatorja. Če običajno polarne sije opazujemo na območju 67–70° severne ali južne zemljepisne širine, torej zelo blizu polov, so tokrat avrore zabeležili v Namibiji (23° j. š.), na Kanarskih otokih (28° s. š.) in na drugih območjih zelo blizu ekvatorja.

Družbena omrežja so preplavile fotografije in videoposnetki ljudi na ozadju sijev v rožnatih, rdečih, vijoličnih in drugih nenavadnih odtenkih.

Ta na videz čudoviti pojav je znak velike nevarnosti. Anomalije sijev kažejo, da Zemljino magnetno polje kritično slabi, atmosfera se krči, sončni veter pa se vse bolj približuje površju. Hude motnje v magnetnem polju nakazujejo, da jedro našega planeta ne deluje več tako kot nekoč.

Pred letom dni so na forumu »Globalna kriza. Izhod obstaja« znanstveniki opozorili na to resno grožnjo in napovedali, da bodo takšni nenormalni rdeči siji vse pogostejši.

O tem, zakaj se na našem planetu dogajajo takšne globalne spremembe in kako lahko preprečimo grozečo nevarnost, smo razpravljali na mednarodnem forumu »Globalna kriza. Odgovornost«.

Video različico tega članka si lahko ogledate tukaj: